Sladkovodne želvice so res takšna ljubka bitja. Sploh, ko so majhne. Lahko preživijo na prostem, v nadzorovanem okolju ali pa v akvaterariju.  Ste vedeli, da moramo za eno odraslo samico večjih vrst, ki so pogostejše v naših trgovinah,  imeti akvaterarij dolžine najmanj 120 in širine najmanj 60 centimetrov?

 

Želve, ki so naprodaj, spadajo med tujerodne vrste in prepovedano jih je nekontrolirano spuščati v naravo. Delajo veliko škodo med avtohtonimi prebivalci. Predvsem ogrožajo našo avtohtono vrsto želve močvirsko sklednico, ki spada na seznam ogroženih vrst, zato moramo biti odgovorni.

 

Prodaja rdečevratk in rumenovratk je sicer zdaj prepovedana, a trgovci se hitro znajdejo ter potencialnim kupcem ponudijo druge vrste, ki niso nič manj nedolžne. V nekem časovnem obdobju bodo prav tako predstavljale obremenitev za okolje, v kolikor se jih bo tja spuščalo. Preden kupimo sladkovodno želvico, je prav, da se o njih dobro pozanimamo. Želvice lahko živijo zelo dolgo. To pomeni, da moramo biti pripravljeni tako dolgo zanje tudi skrbeti in jim nuditi primerne pogoje. 

 

Splošna navodila za oskrbo sladkovodnih želv, ki jih prilagam, so enaka ne glede na vrsto, a pomembno je, da se o podvrsti, ki jo imamo doma oz. jo nameravamo posvojiti ali kupiti, še podrobneje pozanimamo. 

 

Oskrba sladkovodnih želvic

Leave a Comment